Koledar dogodkovVčlanite seVprašajte AI
 


vaš e-naslov:


več informacij »

O Amnesty International

Amnesty International (AI) je od vlad, političnih strank, gospodarskih interesov, ideologij in religij neodvisno, nepristransko svetovno gibanje posameznikov, ki si prizadevajo za zaščito in promocijo človekovih pravic širom sveta. Zaradi zaveze nepristranskosti se strukture AI v posamezni državi ne ukvarjajo s posameznimi primeri domnevnih kršitev v svojih državah, ampak primere le posredujejo na sedež organizacije (Mednarodni sekretariat AI v Londonu), kjer jih raziščejo nepristranski raziskovalci.

Prvi mejnik v razvoju AI je bila objava članka Pozabljeni zaporniki maja 1961 v časniku Observer. Odvetnik Peter Benenson je v njem opozoril na pozabljene zapornike vesti. Na njegov članek se je s pisanjem pisem-apelov odzvalo več kot tisoč posameznikov. To je pomenilo začetek organizacije Amnesty International, ki je že v prvem letu svojega delovanja prevzela 210 primerov in ustanovila nacionalne strukture v sedmih državah. Za svoj trud in delo je AI leta 1977 dobila Nobelovo nagrado za mir.

O načrtih in strategijah dela AI se razpravlja in odloča na zasedanju mednarodnega sveta organizacije, ki se ga vsaki dve leti udeležijo izvoljeni predstavniki sekcij AI iz posameznih držav. Sedež organizacije je Mednarodni sekretariat AI v Londonu, ki ga trenutno vodi generalna sekretarka Irene Khan.

Vizija in misija

Vizija več kot milijona in pol članov ter podpornikov AI je svet, v katerem vsakdo uživa vse človekove pravice, opredeljene v Splošni deklaraciji človekovih pravic in ostalih mednarodnih standardih s področja človekovih pravic. S svojimi kampanjami AI širi splošno osveščenost o pomenu človekovih pravic in nasprotuje njihovim specifičnim kršitvam.

Kako AI izvaja osveščanje?


  • promovira zavedanje o pomenu vrednot, vsebovanih v Splošni deklaraciji človekovih pravic in drugih mednarodnih dokumentih s tega področja;
  • ljudi skuša seznaniti, da morajo biti vsakomur zaščitene vse človekove pravice;
  • vlade spodbuja k ratifikaciji in uveljavljanju mednarodnih sporazumov s področja človekovih pravic;
  • izvaja projekte učenja človekovih pravic;
  • spodbuja vlade in ostala politična telesa (kot denimo oborožene opozicijske skupine), pa tudi nevladne organizacije, skupine, podjetja, finančne institucije in posameznike, naj podpirajo ter spoštujejo človekove pravice.

Proti katerim kršitvam se AI bori?

AI se osredotoča na preprečevanje hudih kršitev človekovih pravic, kot so diskriminacija in poseganje v fizično in duševno integriteto ter v svobodo vesti in izražanja.

Na katerih področjih AI gradi strategijo boja proti kršenju človekovih pravic?

1. Diskriminacija

Diskriminatorne politike vlad in gospodarskih subjektov lahko še posebej prizadenejo posameznika ali skupino, ki ne ustreza družbeni "normi" zaradi enega ali več vidikov svoje identitete. Na primer zaradi družbenega razreda, rase, etničnega porekla, spola, spolne usmerjenosti, vere/prepričanja ali kateregakoli drugega dejavnika, ki ga/jo razlikuje od dominantne družbene skupine.

2. Nekaznovanost

Dejstvo, da država odgovornih za kršitve človekovih pravic ne privede pred roke pravice, spodbuja krog nasilja ter nadaljnje zlorabe, žrtvam pa odvzame pravico do tega, da se kršitelje kaznuje. Spopadanje z nekaznovanostjo je pomemben korak v gradnji družbe, v kateri se človekove pravice varujejo in spoštujejo. V takšni družbi ne obstaja rutinska praksa zlorab, z osamljenimi primeri kršenja, če do njih pride, pa se oblasti spopadejo takoj in učinkovito. Pomemben prispevek v boju proti nekaznovanosti je novoustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče (link).

3. Telesna in duševna nedotakljivost

V ta sklop med drugim sodijo nasprotovanje smrtni kazni (link), mučenju (link), izginotjem, zunajsodnim usmrtitvam, zapiranju zapornikov vesti, zapiranju političnih zapornikov brez poštenega in takojšnjega sojenja ter nasprotovanje napadom na svobodo izražanja in vesti.

4. Oboroženi spopadi

Milijonom ljudi po vsem svetu v krvavih spopadih grobo kršijo pravice zaradi nespoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. V zvezi s tem je treba izpostaviti nasprotovanje AI novačenju otrok za oborožene spopade, zajemanju talcev, transferom orožja (link) (vključno z usposabljanjem) v države, v katerih bi to orožje lahko prispevalo h kršenju človekovih pravic, ter proizvodnji, uporabi ali transferju orožja, ki je prepovedano, in nediskriminatornega orožja, predvsem protipehotnih min.

5. Preseljevanje ljudi

Osnovne človekove pravice se pogosto odrekajo beguncem, notranje razseljenim osebam, migrantom in pretihotapljenim ljudem kakor tudi tistim, ki se znajdejo v rokah trgovcev z belim blagom. Amnesty International opozarja na nujnost spoštovanja osnovnih človekovih pravic vseh teh skupin prebivalstva, glede beguncev pa še posebej izpostavlja nujnost spoštovanja načela njihovega ne-vračanja v države, v katerih jim grozi kršenje njihovih človekovih pravic. Temelj spoštovanja pravic beguncev je Konvencija Združenih narodov o statusu beguncev, ki je bila leta 1951 sprejeta v Ženevi (t.i. Ženevska konvencija).

6. Ženske in dekleta

Vsak dan zaradi različnih oblik na spolu utemeljene diskriminacije in nasilja umre več žensk in deklet kot zaradi katerekoli druge kršitve človekovih pravic. Med hujšimi kršitvami velja izpostaviti posilstva v vojni (in tudi sicer), obrezovanje ženskih spolnih organov, nasilje v družini, umori zaradi prizadete časti (moškega) ter tihotapljenje z belim blagom (predvsem mladih deklet z namenom spolnega izkoriščanja).

7. Revščina

Bogastvo, denar in potrošnja se koncentrirajo v le nekaj državah, medtem ko se revnim tega sveta (južna in vzhodna Azija, Afrika in Južna Amerika ter rastoči predeli v razvitem svetu), ki se borijo s hudo revščino, podhranjenostjo ter neustreznimi izobraževalnimi in zdravstvenimi sistemi, odrekajo osnovne človekove pravice.

Metode dela:

AI si vztrajno prizadeva razkriti kršitve človekovih pravic natančno in hitro. Sistematično in nepristransko raziskuje dejstva v posameznih primerih kršitev ter vzorce kršitev. Ugotovitve AI so objavljene; člani, podporniki in osebje AI pa preko akcij mobilizirajo javni pritisk na vlade in ostale kršitelje z vztrajnimi zahtevami, naj se kršitve prenehajo. Raziskovalni center AI je Mednarodni sekretariat AI v Londonu, kjer je zaposlenih več kot 300 ljudi in približno sto prostovoljcev iz več kot 50 držav. Njihova naloga je zbiranje podatkov o domnevnih kršitvah človekovih pravic po vsem svetu in priprava poročil o teh kršitvah.

Neodvisni z vašo pomočjo:

Finančna neodvisnost je osnovno vodilo delovanja Amnesty International. Ker ne sprejemamo denarja od vlad in političnih strank, našega sporočila ne morejo utišati diplomatski dogovori ali trgovinski posli. Izvajanje kampanj za posamezne zapornike, vzpodbujanje vlad k sprejemu mednarodnih standardov, izobraževanje o človekovih pravicah in ostala področja delovanja AIS so zato odvisna le od članarin ter prostovoljnih prispevkov posameznikov, zasebnih podjetij in ustanov. Zahvaljujoč vaši podpori lahko Amnesty International govori resnico.

V letu 2003 so celotni prihodki Amnesty International Slovenije znašali 46 milijonov SIT. Približno polovico smo prejeli kot pomoč sekcij AI v drugih državah. Vedno pomembnejši pa postaja delež sredstev, ki jih pridobimo od vas - naših članov in donatorjev. Prav ta sredstva nam omogočajo nadaljnjo rast in širitev dela AIS, saj je pomoč drugih sekcij omejena.

Z zbranimi sredstvi ravnamo skrbno. Finančna poročila redno preverja izvršni izbor, letno poročilo pa pregleda tudi revizorska hiša.

 
Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 426 93 77, E-pošta: Vse pravice pridržane.
 
- Kdo smo
- Naslov
 
 
Statut-Amnesty International.doc
[ shrani kot ] [ 68.5 kB ]
 
AIS Letno porocilo 2007.pdf
[ shrani kot ] [ 591.19 kB ]
 
Financno porocilo 07.pdf
[ shrani kot ] [ 75.59 kB ]